Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.

Načrt promocije zdravja na delovnem mestu je dolžno pripraviti in izvajati vsako podjetje, ne glede na pravno obliko, ki zaposluje ljudi, ne glede na velikost, obseg poslovanja in število zaposlenih. Načrt se mora pripravljati na letni ravni tako za redno zaposlene kot tudi za pogodbene sodelavce.

Kaj je promocija zdravja na delovnem mestu?

To so skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.

Programi promocije/krepitve zdravja na delovnem mestu morajo temeljiti na načelih promocije zdravja, ki je definirana kot proces, ki omogoča ljudem, da povečajo kontrolo nad svojim zdravjem in njegovimi dejavniki in tako izboljšajo svoje zdravje. Gre torej za kompleksen proces, ki se osredotoča tako na posameznika, kot tudi na spremembo strukturnih dejavnikov in okolij, ki imajo vpliv na zdravje ljudi.

Zakaj vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu?

Uspešna organizacija temelji na zdravih delavcih, ki delajo v spodbudnem okolju. Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer se doseže:

  • zmanjšano izostajanje od dela,
  • večja motivacija, izboljšana produktivnost,
  • lažje zaposlovanje,
  • manjša fluktuacija zaposlenih,
  • pozitivna in skrbna podoba.

Namen promocije zdravja na delovnem mestu

Promocija zdravja na delovnem mestu je več kot le izpolnjevanje zakonskih zahtev glede varnosti in zdravja. Pomeni tudi, da delodajalci dejavno pomagajo svojim zaposlenim pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja. Bistvenega pomena je, da so delavci vključeni v ta proces ter da se upoštevajo njihove potrebe in stališča glede organizacije dela in delovnega mesta.

To dosežemo s kombinacijo:

  1. izboljšanje organizacije dela, na primer:
  • uvedbo gibljivega delovnega časa;
  • ponudbo delovnih mest, ki omogočajo delo na domu (oziroma delo na daljavo);
  • zagotavljanje možnosti za vseživljenjsko učenje, na primer z izmenjevanjem zaposlenih pri podobnih delih in s širitvijo profila delovnih mest;
  1. izboljšanje delovnega okolja, na primer:
  • spodbujanje podpore med sodelavci;
  • spodbujanje sodelovanja zaposlenih v procesu izboljševanja delovnega okolja;
  • ponudbo zdrave hrane v menzi;
  1. spodbujanje delavcev, da se udeležujejo zdravih aktivnosti, na primer:
  • ponudbo programov telesne vadbe;
  • zagotavljanje koles za vožnjo na krajših razdaljah znotraj velikega delovnega območja;
  1. spodbujanje osebnostnega razvoja, na primer:
  • ponudbo tečajev za pridobitev kompetenc, kot je obvladovanje z delom povezanega stresa;
  • pomoč zaposlenim pri opuščanju kajenja.